Intervju v prilogi VEČERA  7 DNI  4. april 2007

 

 DEDCI NAJ ZAUSTAVIJO KONJE

 

Bojan Tomažič

 
- Zakaj ste se odločili za kandidaturo?
Ker menim, da je čas za nove obraze, nove ljudi, neobremenjene s politiko. Očitno je prišel čas za ženske. Tudi v Franciji in v ZDA bodo na predsedniških volitvah igrale ženske letos pomembno vlogo.

- Kaj imate skupnega s Hillary Clinton in   Segolene Royal?

V prvi vrsti imamo seveda vse željo po uspehu, pa tudi veliko mero poguma, odločnosti in zaupanja v svoje sposobnosti ter pripravljenost žrtvovati se za ljudi. Se pa z drugimi nerada primerjam, med nami obstajajo tudi velike razlike. 

- Zakaj menite,da ste vi za  Slovenijo  prava odločitev?
Razlog je enostaven. Kot predsednica države bom skrbela za blaginjo vseh ljudi. Danes je v politiki za malega človeka zelo malo posluha. Zdaj se dogaja vse drugo, predsednik se ukvarja z drugimi stvarmi. Nesprejemljiva.so tudi nesoglasja med predsednikom države in vlade.  Menim,da bi morala tesno sodelovati.

- Kaj pa, če le pride do različnih mnenj?
Potrebno je najti kompromise in se v vsakem primeru dogovoriti. To sem sama morala upoštevati vse življenje, Dokaz je moje dosedanje delo, delala sem v marketingu. V gospodarstvu lahko narediš samo enkrat napako, pa si izgubil stranko. Podobno je tudi v politiki..

-Čigava predsednica bi torej bili?

Predvsem ne za elito, ampak za vse ljudi. Največkrat pozabljamo na  malega človeka, od katerega smo na koncu vsi odvisni.

- Ali dosedanji niso imeli dovolj posluha za malega človeka? 
Imamo 42  odstotkov ljudi, ki živijo na robu preživetja. Sama poznam stiske ljudi iz svoje življenjske poti, saj sem tako ob delu kot tudi sedaj  v stranki bila ves čas v stiku z ljudmi in spoznavala te zadeve. Opažam,da se je na male ljudi pozabljalo. Ne gre samo za ljudi na robu preživetja, ki nimajo služb ali zaslužijo malo, problem so tudi mladi ljudje, mlade družine in starejši občani. Nekdo mora misliti na njih. Ministri očitno nimajo časa, da bi bili dovolj pozorni. Kot predsednica države bi stopila pred vlado in opozorila na  vse to. Tak način dela sem imela tudi v mestnem svetu Maribor. Dala sem ogromno pobud: za poceni krožišča, za nadhod pri Europarku – z  ureditvijo krožišča in z dovozom v bolnišnico bo tudi  rešen dohod za pešce, za pokrito  tržnico, za ureditev pokopališča… In sem veliko dosegla. 

-Kaj pa strateške stvari? Kaj, kam, kako voditi državo?

 Predsednik mora predvsem skrbeti za ugled države v svetu. S tem da si predsednik države in predsednik vlade drug drugemu nagajata, dobiva Slovenija negativni predznak, ki se mora izbrisati. Sama prihajam iz ljudstva, zanimajo me predvsem teme, ki zadevajo ljudi. Poglejmo samo problem čakalnih vrst v zdravstvu. Te so nastale tudi zato, ker zdravstvene zavarovalnice denar nalagajo in ga ne držijo na svojih računih. To pa pomeni, da bolnišnicam in zdravstvenim domom ne morejo plačati njihovih storitev v realnem času. Zdravstvene zavarovalnice so  zaradi ljudi in tako naj se tudi obnašajo. Kot predsednica države bom na to opozarjala. Nameravam imeti tudi tim strokovnjakov, ki bo poznal probleme in mi predlagal rešitve.

 

- Vaš  slog javnega nastopanja je v Mariboru naletel na različne odzive. Eni menijo, da ste zgolj nastopač. Kako to komentirate?

Verjetno to govorijo ljudje, ki imajo sami sabo probleme in zavidajo drugim, da imajo tako velik pogum, kot ga imam jaz. Kdor me osebno pozna ve, da sem izredno korektna in da se vedno postavim v bran šibkega. To sem dokazala tudi z svojim delom v mestnem svetu. V Mariboru se z lepo besedo in s strokovnostjo ni dalo v mestnem svetu ničesar doseči in premakniti na bolje. Zato sem začela z bolj nazornimi prikazi: rekla sem poenostavljeno, da je Maribor pred bankrotom, prinesla sem na govornico lopato, da bi pokazala, kako se zapravlja denar, s torto v obliki krste sem simbolično želela svetnikom in seveda s tem tudi občanom povedati, da župan koplje za mesto grob. Vse zadeve so novinarji na žalost vzeli iz konteksta, ne pa v povezavi z dogajanjem v mestnem svetu. Zato občani niso seznanjeni z realnostjo v Mariboru. Danes celo sedanji župan, ki je bil štiri leta svetnik, govori, da ni bil seznanjen z dolgovi, ki jih ima Maribor iz z obveznostmi mesta. Torej je bilo z ozirom na resno situacijo moje nastopanje še premalo izrazno.  

 

Da so vam ponujali 50 tisoč evrov, da ne bi kandidirali in da naj bi vam grozili, da se vam bo zgodilo kot Krambergerju, se je mnogim zdelo neverjetno. Kako je s tem?¸

Če stopiš v politiko se moraš pač pripraviti tudi na takšne ponudbe. To je tudi sestavni del politike. Nekomu ni po volji, da se je pojavila oseba, ki ni politično obremenjena, da ima čut za vse ljudi, ne samo za določeni sloj, oseba, ki ve kaj hoče in ki ima pokončno držo. Druga stvar pa je, če to akceptiraš ali ne. Jaz tega ne akceptiram.

 

- So nekatere zadeve (mali človek…) slučajno podobne Krambergerjevim nastopom?

  Če obstaja podobnost, je to naključno, najbrž pa imava z njim marsikaj skupnega, predvsem zastopanje blaginje vseh ljudi, zlasti tistih, ki živijo na robu preživetja.

 

- Ste doslej lahko povedali vse, kar bi bilo treba. Ste bili sprejeti? Kakšno mnenje imate o novinarjih?

 

Je še veliko časa, da se bo dalo povedati. Zaenkrat  ne morem reči, da ne bi bila primerno sprejeta. Upam, da bodo novinarji naklonjeni meni in naši stranki GLAS ŽENSK SLOVENIJE.kot njeni kandidatki. Dovolite, da pojasnim, da je stranka obeh spolov in moram poudariti, da nam moški tudi zelo veliko pomagajo in mi dovolite, da ob tej priliki njim tudi izrečem zahvalo. Opažam pa, da so novinarji v neugodnem položaju in da so pod močnim vplivom politike.

 

- V kakšnem položaju so ženske v Sloveniji? So emancipirane ali drugorazredne državljanke?

»Ženska je v naši družbi zapostavljena, kljub temu, da smo bile ženske pri nas bile na boljšem, kot v drugih državah,. Po osamosvojitvi je bila  potisnjena na rob, mnogo žensk je izgubilo službe, kar se zelo pozna pri družinskemu proračunu. V družinah, kjer matere nimajo služb, tudi mladi čutijo pomanjkanje. Ženska za enako delo ni enako plačana kot moški. To bi bilo treba uravnotežiti.

 

- Kakšen je vaš ženski pogled, ki je drugačen od moškega?

»Moški gleda  na stvari drugače kot ženska. Moški se bo na primer takoj odločil, da potrebujemo vojsko, da moramo nekam poslati vojake. Ženska pa bo rekla: premislimo, ali ima smisel pošiljati naše fante in dekleta nekam v nevarnost. Dajmo jim raje tu službe. Ženska in moški gledata na zadeve vsak s svojega zornega kota. Skupaj pa tvorita celoto. Tako bi lahko prišlo do kvalitetnih rešitev nasploh v državi.

 

 - Je v Sloveniji dovolj materinskih domov?

Potrebovali bi jih več. Socialne razmere v družini povzročajo konflikte. Sistem je pripeljal tako daleč, da je v marsikateri družini prišlo do napetosti. Če bi bile  socialne zadeve urejene, bi tudi domov potrebovali manj. Tudi za starejše občanke in občane bi bilo treba poskrbeti.

 

- Kako pri nas rešujemo žensko vprašanje?

Ko smo mi leta 1998 ustanovili  listo Glas žensk in leta 2000 stranko, so se politiki začeli posvečati številu žensk na funkcijah. Dame v parlamentu pa so podrejene strankarski disciplini in strankarskem programu,ki so ga napisali moški.

 

- Kakšen politični predznak imate?

Usmerjena sem  k socialnemu, k čutu za človeka. Močna liberalnost ne pozna tega čuta.  Je močno kapitalistična. Če bi po  osamosvojitvi prevzeli dobre lastnosti socializma in evropskega kapitalizma,  bi bili čudovita in idealna država. Mi pa smo šli v kruti ameriški kapitalizem, ki je neizprosen in gre preko vsega.

 

- Kdo je o tem odločil?

Ko je dr, Drnovšek k nam pripeljala dr. Sachsa, mi je dalo misliti,da se nagibamo ameriškemu kapitalizmu. Ko je gospod Rop začel z belo knjigo in začel razlagati, da bodo ženske morale delati do 65 leta, sem rekla,  da je pa že prišel čas, da se ženske začnem oglašati in da je potrebno gospode z našo pametjo usmerjati v malo drugačno smer. Dedci naj ustavijo konje.

 

-  Kaj pa se zdaj dogaja?

Stvari so se začele umirjati. Samo malenkosti, ki so ostale, bi se dale spreminjati. Oni, ki so bili dolgo na vladi, so preveč naredili. Zdajšnji nekaj stari popravljajo. To je proces,ki je počasen.

 

V okviru družine

 

- Zakaj  v vaši stranki vedno kandidira nekdo iz vaše družine. v okviru družine. Vi, mož (županske volitve), hčerka ( evropski parlament)

To vprašanje bi  bilo umestno, če bi bili člani družine, ki jih omenjate, slabi kandidati. Menim da smo kandidirali vedno najbolj kvalitetne kadre, pa če so bili sorodniki kogarkoli ali ne. Bolj mi je žal, da s kandidaturo nismo uspeli, saj bi naši kandidati lahko za državo in za blaginjo občanov naredili mnogo več kot tisti, ki so jih novinarji favorizirali in so nato tudi mediji pripomogli, da so bili izvoljeni. Ko kandidiram za predsednico države, je celo prav, da bodo ljudje dobili celoten vpogled, kako ugledna družina smo.

 

Kot kandidatka ste bolj izpostavljeni javnim kritikam in napadom, čuti jih tudi družina. Se je v tem pogledu še kaj dogajalo?

 Otroci  dejansko že čutijo posledice, kar  se mi zdi, da ni prav. V razvitem svetu se to seveda ne dogaja. Kar se tiče tega, je v svetu  demokracija na mnogo višji ravni, kot pri nas.

 

- Kako se boste soočili z Lojzetom Peterletom?

  Gospoda Peterleta zelo cenim in spoštujem. Prepričana sem, da bo soočenje zelo korektno, ker zastopava oba podobna stališča.

 

- Kako s e bose spopadli z Borutom Pahorjem?

Škoda bi ga bilo za predsedniško funkcijo. Kot političen nasprotnik je zelo korekten, tudi jaz bom do njega, čeprav imam v marsikateri zadevi drugačno mnenje kot ga ima njegova stranka. Občutek imam, da je tudi on velikokrat suženj svoje stranke.

 

 Kaj bi vzeli od  Milana Kučana?

Nič. Vsako obdobje zahteva svoj način dela.

 

- Kaj boste ali bi vi prvi dan ukrenili v predsedniškem uradu?

V pisarno bom  prinesla velik rumen šopek vrtnic, da bo se že na prvi pogled poznala ženska roka.   Nato bom sklicala sestanek z ožjimi sodelavci in se seznanila z njihovimi stališči ter ocenila možnost nadaljnje sodelovanja. Nato  se bom dogovorila za  sestanek s predsednikom vlade.

 

 

POP TV 24 ur -  odgovori

 

ŽURNAL INTERVJU

 

Več člankov tudi na strani www.glaszensk.si